Zadnji del poti pod slapom, je bil v precej slabem stanju. Jeklenica zarjavela in potrgana. Sidra pa so še vedno neverjetno dobra. Jeklenica je zamenjana.

Prvi del, ki se spušča do vode je jeklenica zamenjana v celoti. Dodana so še 4 nova sidra. Ker ni bilo dobre kompaktne skale ob poti je sidrana na skale stran poti in povezana z jeklenico. Še preden se je jeklenica fiksirala, so obiskovalci slapu izruvali kamen v katerega je bilo vstavljeno dolgo sidro (prva slika). To so naredili z silo svoje teže, ko so prekomerno obremenjevali jeklenico. Sedaj je fiksna, bomo pa še prinesli vrečo hobi betona in ta kamen učvrstili. Upajmo, da bo jesen še lepa, da to izvedemo do zime.

Ker sem že v uvodu omenil naval turistov; res jih je bilo veliko. Verjetno bi gorski vodnik imel dovolj dela, če bi bil stacioniran na mostu in jih vodil samo do pod slapa. Večina jih je bila brez zavarovane poti nesposobnih priti do mostu. Zadnjega dela se lotijo samo tisti, ki so bolj pogumni. Večina jih je za standarde GRS v neprimerni obutvi. V resnici ni problem obutev, pač pa znanje in izkušnje gibanja po planinskih poteh. Marsikdo bi šel lahko bos brez problema. Ostali pa tudi z najboljšimi pohodnimi čevlji nebi bili suvereni. Ampak to je že druga zgodba.